Vaša ranljivost bo postala vaša moč, je nekoč dejal avstrijski nevrolog Sigmund Freud, ki ga imenujejo kar “oče” psihoterapije. Na poti svojega življenja se namreč srečujemo s številnimi ovirami. Izkušnje, ki nam jih življenje namenja, nam po eni strani lahko predstavljajo izzive ali težave, skozi terapijo pa lahko spoznamo tudi drugo, pozitivno plat in dejstvo, da v tem še zdaleč nismo sami. Že znani Carl Gustav Jung, Švicarski psihiater, psiholog in psihoterapevt je nekoč dejal, da se naša največja “svetloba” skriva ravno v naših najtemnejših sencah (One does not become enlightened by imagining figures of light, but by making the darkness conscious – Carl Jung).
Veliko vsebin oz. življenjskih modrosti zato ni nujno iskati neposredno v knjigah, strokovni literaturi ali člankih saj so del nas in preprosto že živijo v nas, nas spremljajo. Včasih moramo le ugotoviti, zakaj so se skrile, potuhnile, umaknile in kako se do njih ponovno dokopati, pri tem pa nam terapija lahko pomaga.
Iz terapevtskega stališča psihoterapijo torej razumem kot varen prostor, namenjen spoznavanju ter raziskovanju sebe. Torej gre za prostor, ki ga skupaj oblikujeva(mo) na tedenskih srečanjih.